Športno društvo Bosa noga

Wau, kar do Spanije sem Lle prikolesaril. Ta je pa dobra. Sem mislil, da bo vsaj tukaj malo vec ravnine, vendar na obmejnem obmocju pa vse tja, skoraj do Lleide, ni bilo pet kilometrov ravnine. Seveda to niso prelazi, ampak skos mal gor mal dol. Kot Toskana – hop, hop. Na zacetku se pokrajina ni dosti razlikovala od francoske, le temperature so tukaj L?e par stopinj viL?je.

Danes sem imel v nacrtu priti do jezera in se po dolgem casu spet malo umiti. Koncno sem na ravnini, dalec naprej pa spet en vzponcek. Ko gonim v klanec vidim nekaj nenavadnega, ni letalo, ni ptic, ni v zraku… na cestije nekakL?en vozicek, na njem polno robe, ob njem pa moLlakar z belo brado, klobukom, star okoli 60 let. Srecal sem pravega vagabunda! Malo se pogovarjava, my home country is Czeck Republic, but I’m all over the world, I was in Australia picking strawberies, working in mines in Izrael, in tako naprej. Where are you going? Rekel sem do Lleide in naprej. Ura je bila okoli pet popoldne. If you want you can sleep on corn field there, it’s good, I will sleep there. Ni L?e cas za pocitek, vendar se odlocim, da bom ostal tukaj. Pogledam na L?tevec in vidim, da sem prevozil TOCNO! 2000 kilometrov, ko sva priL?la na ‘kamp’ prostor, sem imel 2000 km in 70 m. Ali je to naklucje, ali usoda, da se na vsakih 1000 kilometrov zgodi ena stvar, ki si jo bom verjetno zapomnil za celo zivljenje. Ludensa v glavnem ne bom pozabil nikoli. Vsak po svoje urediva lezisce – on postavi L?otor, jaz pa se samo zleknem nanj. Posodil mi je L?e stiropor, ki sem ga poloLlil pod sotor. To pa je udobje. Njegov vozicek je prav zanimiv.

Naredil ga je iz stvari, ki jih je naL?el v smeteh. Nikoli ne delam, ker mi ni treba. Vse dobim v smeteh, me pouci. Are you hungry? Iz vrece privlece salame, smokije, bonbone, kavo, star kruh in pojedina se zacne, jaz sem skuhal kavo, ker ni imel gorilnika. Dal mi je dve salami za po poti. Yesterday I found 10 salamis in containers. Kar dobre stvari, ce je clovek lacen. I’m never hungry! Na vozicku je imel L?e polno rezervnih delov, knjige, casopise, orodje, L?otor,obleke, spalke, strike, mazilo za bolecine v krizu, ki ga je naredil sam, kreme, zelisca, mentolovo kremo – prava potujoca lekarna, razne drobnarije, liste, pisma. Pravi, da mora vsak clovek nekaj poceti. On se je naucil vseh jezikov drLlav v katerih je bil. I used to be worker, now I’m 5 years on the road – vagabund. Pravi, da dela tudi cestitke z versko vsebino – je katolik, ki jih deli med ljudi in piL?e pisma raznim ljudem npr. ceskemu skofu, politikom, prijateljem… Nima denarja za znamke, zato jih vrze k neznanim ljudem v postne nabiralnike, ti pa jih posljejo ali ne posljejo naprej. Vazno, da nekaj pocnem. Saj kdo pa pravi, da je neko delo dobro. Lahko nekaj pocneL? 20 let in potem vidis, da je bilo brez smisla, lahko pa pocnes nekaj nesmiselnega in bo cez nekaj casa samo po sebi dobilo smisel. Potuje po Spaniji, zacel je v Caminu in je L?el obratno pot, kot romarji, ki hodijo po tej poti. Vsi so ga cudno gledali in slikali, on pa se je samo smejal. Pravi, da je na neko goro nesel kamen, ker velja, da ti bodo grehi potem odpusceni. Pogovarjala sva se debele 4 ure. Toliko zgodb! Ko sem mu rekel, da grem v Maroko in, da imam 60 evrov (skrite zaloge seveda nisem omenjal!), mi je rekel: ‘You should start to look in containers’.

Use Facebook to Comment on this Post

2 komentarja to “You should start to look in containers!”