Športno društvo Bosa noga

Danes zjutraj me je prebudil veter, ki je pihal tako mocno, da tako ukrivilo sotor, da se je strop dotikal spalne vrece. Vrjetno se pripravlja nevihta. Ze vceraj zvecer sem na fotografijah videl temne oblake nad Valencijo. No ja, bomo videli. Na gradbisce so prisli delavci, ki pa se niso dali motiti, ceprav sem imel sotor postavljen sredi gradbisca 🙂

Pocasi popokam stvari, da zjutraj pospravim sotor in se pripravim na kolesarjenje, mi ponavadi vzame dobre pol ure. Tokrat sem vstal okoli desetih, tako da sem malo pohitel, pa se ambient ni bil taprav – gradbisce. Ko prevozim dobrih 10 km, se tako mocno vlije dez, da sem moral zaviti s ceste. Se dobro, da sem videl polno rastlinjakov le streljaj od glavne ceste.

Ta nevihta me spominja na tiste na Tajskem, ko je v zraku toliko vlage, da se enkrat samo vscije. Taka nevihta ponavadi traja dobre pol ure. Saj v Aziji je tako. No vam ze kar povem, da dez pada ze tri ure in pomoje ne misli nehat. No ja, vsaj streho imam nad glavo. Ta cas sem izkoristil za branje knjige od Shirley MacLane – igralke (nastopila je v vec kot 50 filmih), ki je bila nagrajena z oskarjem, trikrat z emmy in desetkrat z zlatim globusom. Naslov: Camino, Po stezi zvezd, kjer opisuje svoje potovanje po znani spanski romarski poti. Zlozil sem cunje in naredil red v kolesarski torbi. Pomembno je, da imas vse organizirano, da tocno ves, kje se nahaja kaksen predmet, ker drugace izgubis dosti casa z iskanjem. Pomil sem posodo, nabrusil noz…. dez se kar pada. Napisal sem celo plagiat presernove Zdravljice 🙂

No ja, dolgcas mi ni. Tudi v takih dneh se mora clovek znajdit in postorit vse, kar mu olajsa napredovanje. Med drugim sem naravnal spice pri kolesu, spucal ketno in ga namazal, tako da je pripravljen na nove kilometre. Ko smo ravno pri kilometrih, naj povem, da sem jih zaenkrat prekolesaril dobrih 2462. Za to sem porabil skoraj 140 ur, to se pravi je moja povprecna hitrost okoli 17,5 km/h. Racunal sem, da naj bi bila okoli 20 km/h, vendar nisem uposteval voznje po mestih, ustavljanja, iskanja prenocisca, kjer je vcasih hitrost 3km/h, sploh kadar ob kolesu rinem v kaksen klanec gledoc dobrih mest za ‘tabor’.

Pa da ne boste mislil, da stradam na poti. Ze pred odpravo, sem naredil nacrt za prehrano. Pri tovrstnem kolesarjenju je prisotna predvsem aerobna aktivnost telesa, to se pravi, da srcna frekvenca (pri meni) ne presega 140 udarcev na minuto. Ce ta prag preseze telo zacne kurit zaloge glikogena (glukoze), ki pa je zame precej dragocen. Ce bi preteral, lahko naslednji dan dobim muskelfiber, to se pravi zakisljenost misic, telo pa porabi dosti casa, da to kislino odplakne, kar pa ni dobro. Lahko bi sel hitreje, vendar ko je klanec raje umirim tempo, saj veste, pocasi se dalec pride. Telo mora dobiti dosti tekocine, ker jo precej izgubis pri potenju in nadomestiti izgubo nitratov in drugih soli, ki jih telo zgubi. Aha, zato so se polzi tako slinili kolesarskih rokavicah 🙂 Na dan povprecno popijem 4 litre vode, kaksen liter od tega s C vitaminsko tableto, en liter juhe (v kateri je dosti soli), zjutraj pojem veliko ogljikovih hidratov, cez dan glavni obrok, ki je sestavljen predvsem iz ogljikovih hidratov in mascob, ki so zelo priporocljive za tako aktivnost, saj jih telo uporablja kot vir energije. Za sportnike je zelo pomemben vnos tako imenovanih ‘belih smrti’. Seveda pa je taka hrana v prekomernih kolicinah ubijalska za ljudi, ki lezijo na kavcu pred TVjem in pritiskajo na daljinca.

Za vecerjo pa ponavadi skuham caj ali juho in pojem 75 gramov posebne fitnes prehrane (zgoraj na sliki), ki vsebuje proteine, nekatere omega msacobe, ki jih telo pri taki aktivnosti zgubi in seveda kvalitetne OH in polno cudo potrebnih vitaminov. To ponavadi vmesam v 300 ml vode ali jogurta. Kljub kvalitetni prehrani in velikem vnosu tekocine, po urinu opazam, da sem kdaj se vedno malo dehidriran, to pa predvsem na racun visokih temperatur, ki tukaj v Spaniji cez dan segajo cez 40*C.

Use Facebook to Comment on this Post

4 komentarji to “Rastlinjak”