Športno društvo Bosa noga

Archive for the ‘Maroko express’ Category

Potopisno predavanje o kolesarjenju v Maroko. Pot me je peljala iz Slovenije v italijanske Dolomite, skozi Švico v Francijo mimo Chamonixa,  povzpel  sem se v gorato Andoro, se spustil v Španijo in večji del Španije prevozil ob obali, v Andaluziji kolesaril po španski puščavi in za nameček naredil še ovinek v gorato Sierra Nevado iz katere sem se počasi spuščal proti Gibraltarju… evropsko celino sem zapustil iz Španskega pristanišča Algeciras in odplul v zahodno kraljestvo (Al-Mamlaka al-Maghribiya) – Maroko. Zgodba o kolesarjenju, ljudjeh, pokrajini, običajih in življenju.

Za polnjenje akumulatorja, prek katerega napajam prenosni računalnik, baterije digitalnega fotoaparata in mobitel uporabljam sprejemnike sončne energije kanadskega proizvajalca ICP Solar, ki jih uvaža podjetje Actinia d.o.o.

Tukaj pa je datoteka sprejemnika, ki me spremlja na poti v Maroko in deluje odlično, navkljub ekstremnim vremenskim razmeram in tresljajem, ki so kdaj tudi precej močni – sploh kadar mi pade kolo na tla

To je moje zadnje pisanje, sem v Gibraltarju in cakam na trajekt, v preteklih dneh se je pa zgodilo toliko, da se mi ne da vsega pisat boste moral kar na potopisno predavanje pridt. Vsega pa tud ne morm prek interneta povedat. Hvala, da ste prebirali te traparije, ce pa se nimate dost, pa lahko pogledate se dva Youtube video posnetka (spodaj).

Read the rest of this entry »

Ponoc so mi pod sotorom prasketale majhne zuzelke, ki so vrjetno iskale luknjice do njihovega doma, na katerih sem postavil sotor. Par sem jih zmeckal, vendar niso odnehale celo noc. Sanjalo se mi je, da hodim po grajskih stopnicah, naproti pa prihaja vojscak, ki skozi usta spusca zuzelke, ki lezejo po meni in se hocejo zarit pod kozo, jaz pa skusam ubezat po labirintu stopnic skozi grajski vrt in ven iz gradu… Ko takole tavam po grajskem poslopju se zbudim in pobijem se par zuzelk. Evo, pa je konec tega. Zjutraj skuham kavo, pojem konzervo kalamarov in v vodi raztopim sumeco tableto. Potem pa na pot. Prav tezko je s tremi prestavami po teh gricih, vendar imam sedaj ze tako utrjene noge, da tudi s 40 kilskim kolesom to ni vec problem. V klanc zasvicam ful, ob spustu se pa svic posusi in naredi se eno plast na mojem telesu. Sedaj se ze dolgo nisem tusiral, tako da je teh plasti ze na ducate

Read the rest of this entry »