Športno društvo Bosa noga

Oola, good morning! Jaz sem ze vse popakiral in skuhal caj, ko je Ludens pokukal iz sotora. I have to go now, because now is good temperature for cycling. Skupaj sva popila caj in mrzlo kavo, ki jo je seveda dobil v smeteh in jo je umesal ze vceraj zvecer, prav dobra. Seveda sem moral potem s cajem mal poplaknt, ker je bla skompana, pa povn zoca, ampak njega to ni motil. I was thinking. You are going to Algeciras and have to be in Maroko till 15th September. It’s too fast, If you make 150 km per day you should take at least one day off. Sabat is free, you have to rest. If I was going to Maroko I would go to Alicante and then to Melilla, and make less kilometers. Bom vidu kukr mi bo pasal. Dal mi je se kljuc – desetko in zepni nozek z vsemi vrstami imbus kljucev, ker sem rekel, da mam balanco mal prevec obrnjeno navzdol in, bi jo blo fajn mal na gor obrnt. Ja hvala. Dal sem mu tudi moj naslov in ga prosil, naj mi kaj pise, ce bo imel cas. Adios.

Ko sem kolesaril proti Lleidi, sem ujel traktor, ki je vozil 43 km/h – dobro zavertje, ze navsezgodaj zjutraj. Do mesta je slo hitro, potem pa zaradi temperatur, ki so segle cez 40*C malo pocasneje. V mestu sem v kolesarski trgovini zamenjal spico in kupil 12 flik, ker mi jih je skoraj zmanjkalo – menjave zracnic so kar pogoste. Popoldne je bilo sonce tako mocno, da sem iz knjige odtrgal listek papirja in ga zatlacil med ocala in nos, ker sem imel ze cisto rdecega, kljub temu, da se vsak dan mazem s faktorjem 30. Vode mi je spet zmanjkalo, do naslednjega mesta pa se 20 km. Se dobro, da sem imel vsaj ostanek kave, ki mi jo je Ludens dal za na pot. Ko sem prisel do naslednjega mesta, je bilo kakor da bi prisel v mesto duhov. Nobenega na cesti. Nic cudnega, ko pa je na termometru kazalo 43*C. Komaj sem nasel lokal v katerem sem natocil vodo. Do naslednjega mesta bo! Sedaj sem v Flixu, kjer sem kolesaril mimo bara in sta me dva angleza Liz in njen moz, zraven pa je bil se nek spanec, povabila na pijaco. Pili smo baje nekaj tradicionalno spanskega – pol deci piva in deci pa pol limonade. Zelo osvezilno. If you want you can sleep at our house, you can take a shower, and relax until we’re gone, friend invited us to dinner tonight.

O.K. I’ll think about it. Spanec se je pa samo smejal, ko sem povedal kam grem, pa z roko zacel delat kroge okoli senc na glavi. Loco. Ja super, pomislim, saj sploh ne vem, ce se to res dogaja, dolgo sem ze na poti, pa mi niti enkrat ni bilo dolgcas, zmeraj kaksen pripetljaj, skoraj vsak dan spoznam par novih ljudi… prou fajn. Evo sedaj sem stusiran, spal bom na mehki postelji v stanovanju. Na racunalniku urejam slike, ko zaslisim Liz: Hey David, my friend. You can come to dinner too. Ne hvala, sem jedel pred kratkim, pa se panorame moram naredit. Hvala. Evo, pa sta sla, meni pa pustila kljuce. Ne vem zakaj mi ljudje tako zaupajo. Malo sem lacen – drugace nisem jedel ze dolgo, na vecerjo nisem sel zato, ker se nisem hotel vsiljevati. To bi pa res ze bilo malo prevec, vsega pa tudi ne morem sprejet, kar mi ponudijo, tako kot Ludens, me je spraseval, ce rabim rezervne palice za sotor, ali kaksno majico (jih ima 10), pravi, da jih nikoli ne pere, ampak ima vsak teden novo. Ko je umazana jo vrze stran, iz kontejnarja pa vzame ‘svezo’. Odpravil se bom v mesto, da nekaj pojem, hkrati pa bom kupil se WC papir, ker sem ga porabil.

Use Facebook to Comment on this Post

5 komentarjev to “2. dan Spanije”