Proti Granadi
Zbudim se okoli desetih, ko je sonce ze visoko na nebu. Se pozna, da prejsnjo noc nisem dobro spal. Za dobro jutro me cakata dve preluknjani gumi na kolesu, ker me vceraj zvecer zaradi utrujenosti tud mal ni brigal za ostre kamne na makadamski cesti do sadovnjaka na katerih sem fajn nasesekljal zracnici. Flikanje namesto zajtrka – ta je pa dobra. Ko postimam kolo se je sele zacelo. Skoda ker sem zgubil kompas, po soncu se pa tudi nisem mogel cisto natancno orientirati, ker je bilo oblacno. Grem kar na slepo! Na poti srecam gruco kolesarjev, ki jih povprasam za pot. Prou, prou gres, samo do Granade je 300 km. Za njih veliko, meni pa se pri mojih 2800 kmjih ne slisi dalec. Dva dni.
Nekaj deset kilometrov naprej mi noce vec menjari prestav na zadnjem kolutu. Zajla j sva po gobe. Se dobro, da mi je Ludens podaril nozek, ki ima zraven se celo vrsto imbus kljucev, da sem lahko odsraufal pokrovcek in ‘popravil’ strgano zico.
Sedaj imam pa samo se tri prestave. Ce bi sel se naprej od Maroka, bi mi kolo pocasi razpadel. Ze sedaj je cudno, da vse kukr tok normaln funkcionira. Remic ne more verjet, da se moja razmajana pesta se vedno drzi, a ne? 🙂
V naslednjem mestu me je pajsnu en crnc na gorcu in to v klanc. Opa misko, tkole pa ne bo slo. Pol je pa celo pot nazaj gledal, da se mu nebi prevec priblizal. Jaz pa trma kakrsna sem, sem se odlocil, da ga prehitim. Videlo se mu je, da je ze precej zmatran, zato sem ga lovil z mojo peto prestavo, ker nizje sedaj ne morem saltat, in ga po slabem kilometru prehitel. Po klancu navzgor sva sla 15 km/h, ko sem peljal mimo njega je bil bled pa zadihan k mamca, ki se je ravnokar povzpela v 5. nadstropje bloka po stengah. Zdej pa povejte, ce ste ze srecal bledga crnca? Dons pa mam pester dan.
Sledim cesti N-340, ki pa se po nekaj ovinkih v levo in desno spremeni v navadno makadamsko pot, na kateri mi je spet razneslo gumo, pi….. Evo, zdej moram pa se pesacit. Prehodil sem dobrih 5 km makadamske poti ob kolesu in sem se parih flik asfalta razveselil kot otrok nove igrace. Se malo cjazenja pa sem bil spet na normalni cesti. Sotor sem postavil na planoti, kjer je bilo zvecer prav dobro opazovati kako za oddaljenim hribovjem zahaja sonce.
Pa se ena nocna fotografija savja, lune in zvezd!
hehe, crazy shit)
ROFL!
Pomoje je na Vidmarjevem kolesu že vse potrošn materjal:) Razen špic in zajl, kwa pa še ma njegov kolo?:) Lahko edino prtlažnik poč, tisto bo jeba:)
Ei btw, zakaj nis bledga črnca slikal. POmoje bi bil prvi k bi dokazal, da črnc lahko bled rata:) Aj bil začvican full? Ziher je bil požigalec!
Ja res ne morem verjet ja:)pa sej…se dobr da ti ni slo nic kompliciranga….zajle,spice pa to so itak potrosni material!:)
No, zdej pa se mal stisn – do Granade mors pridt, pol itak samo se na Pico Veleta skocis, s tam se pa samo se spustis do Maroka;)