Gorges de St. Georges

Na, pa sm vs trd! Ko vstanem, so moje noge tako težke, da hoja po ravnem predstavlja samo malo manjši napor kot hribolazenje. Pa še s traktorjam se eden okoli vinograda vozi, bolje da grem. Spravim se na kolo, začnem gonit naprej in nikamor ne gre! Ja seveda (trde noge + močan čelni veter) x 30 kg prtljage = 13. Aja še enoto sem pozabil, tako kot velikokrat v osnovni šoli. Seveda govorimo o trinajstih kilometrih na uro. Za dobro jutro kasneje povozim miš, čez 100 metrov me pa še oblaja pes, kot da bi vedel, da sem ravnokar storil zločin.

Adrenalin mi kar naraste, ko desno nogo držim nad blalnco, da jo ne bi zagrabil, z levo pa na vso moč poganjam (hvala bogu za košarice na pedalkah) in še jaz lajam nanj. Ne vem kaj se dogaja dons! Kot, da bi bil sodn dan. Kateri dan pa sploh je? Pojma nimam – vem samo, da je zelo vetroven in vem, da ni nedelja, ker so trgovine še vedno odprte. Za danes bo bolje, da se odpočijem in naberem novih moči, Andoro pa pustim za jutri. Brezzveze pretiravat. Peljem se po lepi soteski, ki ima prav zanimivo ime Gorges de St. Georges.

george

Kr fajn! Ni bilo pa fino to, da sem moral dvakrat menjati zadnjo zračnico. Ko jo drugič zamenjam, vidim, da je zadnji plašč obrabljen že do vlaken, zato tudi tega zamenjam. Okej, peljem se naprej in nekaj začne pokati: tk, tk, tk… pogledam kaj je in vidim, da se mi je odlomil konec špice, oz. kapica, ki drži špico na pesti. Orodja nimam, zato sem šel kar do prve hiše, pozvonil, prosil za klešče, odšraufal špico toliko, da sem jo na koncu lahko zakrivil. Naredil sem kot nekakšno kljukico s katero sem zahakljal luknico in potem normalno privil nazaj s kleščami. Zaenkrat bo kar v redu, v prvi kolesarski trgovini pa moram kupiti novo.

Pa je šel v franže moj jutranji plan, da bom danes počival, ura je sedem, jaz pa še vedno sredi soteske. Tukaj ne morem prespati, ker se ponoči preveč shladi, zato zavijem v hrib (kam pa drugam) in za lahko noč vozim po 13% klancu, da ves crknjen pridem na vrh, potem pa je bilo tako mrzlo, da sem se moral še po temi spuščati do prvega počivališča, zdaj sem si tukaj skuhal juhco, še pojem, pospravim mizo, da se naredi prostor za ‘posteljo’ in lahko noč!

Use Facebook to Comment on this Post

Preberi še to:

3 Responses to “Gorges de St. Georges”

  • Klemen:

    Grla svetega Đorđa:)

  • Jah, ovaj noč nije bil tvoj dan:) Nimaš kej Vidmar, ne morš vsak dan vekat od veselja:)

    Sicer pa čestitam za A JE TO popravilo kolesa. Upam, da si poslikal in da boš doma pokazal, kako je to zgledalo. BTW, pesta še drži?

    lp, Matej

  • žana:

    oooo..en dan tak,drug mal lepši..mal si lourota navij..pa bo;)čaku je lovro,čaku usak dan,čaku je nevesto,sovražil je bit sam..:)ane?pa trobentice mal zaropotajo,pa bo uspon lažji;)

Leave a Reply